PIVKA, 24. november 2007, 15. obletnica skupine Ana Pupedan
Nora žurka! Ko smo popoldne prišli na tonsko, je bilo vse še v fazi priprave, lahko se je samo ugibalo kaj bo iz vsega tega. Pa je čas šel naprej. Bolj se je ura bližala 20. uri, več ljudi je bilo pred in v dvorani. To si želi vsak bend, tako gnečo pred koncertom, zares. Vsa čast Ani Pupedan, da je na svoj častitljiv jubilej privabila toliko ljudi. Kar je bilo tudi fascinantno – od otrok, niti prvošolčkov do babic, ki so si do sedišča pomagale s palico. Koncert je bil super, vsak komad je imel pomoč iz dvorane, nabite z adrenalinom.
Nato se je uradni del zaključil. Pa nas Miranda (kdo je ne pozna) vpraša, če bi mi kaj zagodli, ki ne rabimo mikrofonov in lahko gremo magari na šank. Rečeno – storjeno. Miranda je ukazala spraznit šank. In se je lotilo. Luda kuča. Kaj je tisto bilo, še sam ne vem, šank je zdržal vse godce in še Vlada Kreslina zraven, pozneje pa še Boštjana Požarja iz Ane Pupedan. Kar se je tam dogajalo se ne da opisat z besedami. Ljudje so plesali, peli in pili kot bi bil sodni dan. Verjetno so naslednji dan tudi spali kot na sodni dan. Nekje v noči se je to končalo. Še ena nepozabna.
Nora žurka! Ko smo popoldne prišli na tonsko, je bilo vse še v fazi priprave, lahko se je samo ugibalo kaj bo iz vsega tega. Pa je čas šel naprej. Bolj se je ura bližala 20. uri, več ljudi je bilo pred in v dvorani. To si želi vsak bend, tako gnečo pred koncertom, zares. Vsa čast Ani Pupedan, da je na svoj častitljiv jubilej privabila toliko ljudi. Kar je bilo tudi fascinantno – od otrok, niti prvošolčkov do babic, ki so si do sedišča pomagale s palico. Koncert je bil super, vsak komad je imel pomoč iz dvorane, nabite z adrenalinom.
Nato se je uradni del zaključil. Pa nas Miranda (kdo je ne pozna) vpraša, če bi mi kaj zagodli, ki ne rabimo mikrofonov in lahko gremo magari na šank. Rečeno – storjeno. Miranda je ukazala spraznit šank. In se je lotilo. Luda kuča. Kaj je tisto bilo, še sam ne vem, šank je zdržal vse godce in še Vlada Kreslina zraven, pozneje pa še Boštjana Požarja iz Ane Pupedan. Kar se je tam dogajalo se ne da opisat z besedami. Ljudje so plesali, peli in pili kot bi bil sodni dan. Verjetno so naslednji dan tudi spali kot na sodni dan. Nekje v noči se je to končalo. Še ena nepozabna.